Project Description
Sprehod po poti Keltskega horoskopa
OBRATOVALNI ČAS
Odprto ves čas.
KELTSKI HOROSKOP V ŠMARJU PRI JELŠAH
Keltski horoskop temelji na lunarni cikličnosti, ki jo predstavlja 13 dreves. Ta drevesa nas opisujejo na ohlapen način. Podrobnejše značilnosti pa najdemo v sončnem ciklu, ki ga predstavlja 17 dreves. Naj ti opisi dreves ne bodo uzakonjena dogma. Poglobi se v naravo, biologijo in značaj »svojih« dreves ter prek tega uvida presezi zapisano znanje o sebi!
BREZA, 24. 12.–20. 1.
JEREBIKA, 21. 1.–17. 2.
VELIKI JESEN, 18. 2.–17. 3.
ČRNA JELŠA, 18. 3.–4. 4.
BELA VRBA, 15. 4.–12. 5.
NAVADNI GLOG, 13. 5.–9. 6.
HRAST-GRADEN, 10. 6.–7. 7.
BODIKA, 8. 7.–4. 8.
NAVADNA LESKA, 5. 8.–1. 9.
VINSKA TRTA, 2. 9.–29. 9.
BRŠLJAN, 30. 9.–27. 10.
NAVADNI TRSAT, 28. 10.–24. 11.
ČRNI BEZEG, 25. 11.–23. 12.
DIVJA JABLANA – LESNIKA, 23. 12.–1. 1.
NAVADNA JELKA, 2. 1.–11. 1.
GORSKI BREST, 12. 1.–24. 1.
VEDNOZELENA CIPRESA, 25. 1.–3. 2.
ČRNI TOPOL, 4. 2.–8. 2.
ATLAŠKA CEDRA, 9. 2.–18. 2.
RDEČI BOR, 19. 2.–28. 2.
VRBA ŽALUJKA, 1. 3.–10. 3.
VELIKOLISTNA LIPA, 11. 3.–21. 3.
NAVADNA LESKA, 22. 3.–31. 3.
JEREBIKA, 1. 4.–10. 4.
GORSKI JAVOR, 11. 4.–20. 4.
NAVADNI OREH, 21. 4.–30. 4.
ČRNI TOPOL, 1. 5.–14. 5.
PRAVI KOSTANJ, 15. 5.–24. 5.
VELIKI JESEN, 25. 5.–3. 6.
NAVADNI GABER, 4. 6.–13. 6.
FIGA, 14. 6.–24. 6.
DIVJA JABLANA – LESNIKA, 25. 6.–4. 7.
NAVADNA JELKA, 5. 7.–14. 7.
GORSKI BREST, 15. 7.–25. 7.
VEDNOZELENA CIPRESA, 26. 7.–4. 8.
ČRNI TOPOL, 5. 8.–13. 8.
ATLAŠKA CEDRA, 14. 8.–23. 8.
RDEČI BOR, 24. 8.–2. 9.
VRBA ŽALUJKA, 3. 9.–12. 9.
VELIKOLISTNA LIPA, 13. 9.–22. 9.
NAVADNA LESKA, 23. 9.–3. 10.
JEREBIKA, 4. 10.–13. 10.
GORSKI JAVOR, 14. 10.–23. 10.
NAVADNI OREH, 24. 10.–11. 11.
PRAVI KOSTANJ, 12. 11.–21. 11.
VELIKI JESEN, 22. 11.–1. 12.
NAVADNI GABER, 2. 12.–11. 12.
FIGA, 12. 12.–22. 12.
DIVJA JABLANA – LESNIKA, 23. 12.–1. 1.
ISKALCU STARODAVNIH MODROSTI
Jaz sem drevo. Moje noge so korenine, trup je deblo, roki in lasje so krošnja. Popolnoma sem predan in prilagojen naravi. Svoboden sem v listu, plodu in lesu … Obstaja čas, ko se človek spremeni v drevo in drevo v človeka.
Vsako drevo ima lasten spomin, lastno inteligenco in svojo usodo. Ko drevo enkrat vzkali in dobi vsaj majhno priložnost za rast in razvoj, je njegovo življenje že usojeno – na istem mestu bo nekoč pustilo svoj pepel. Drevo se prilagodi pogojem in vibracijam, v katerih lahko preživi. Da bi eno samo seme vzklilo in postalo drevo, jih mora propasti na tisoče. Vibracijo in frekvenco tako zraslega drevesa lahko prepoznamo v njegovih značilnostih.
Keltski modreci, druidi, so poznali lastnosti dreves. Po njihovem verovanju naj bi drevesa utelešala človeške značaje. V njihovi starodavni modrosti lahko najdemo svoji drevesi in preko njiju spoznavamo sebe. Morda ju celo posadimo na svojem vrtu, da bi nam v času našega življenja omogočili opazovanje, zanamcem pa bi ostali kot nemi priči našega značaja.
Keltski horoskop temelji na lunarni cikličnosti, ki jo predstavlja 13 dreves. Ta drevesa nas opisujejo na ohlapen način. Podrobnejše značilnosti pa najdemo v sončnem ciklu, ki ga predstavlja 17 dreves. Naj ti opisi dreves ne bodo uzakonjena dogma. Poglobi se v naravo, biologijo in značaj »svojih« dreves ter prek tega uvida presezi zapisano znanje o sebi!
Dušan Debenak, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, je avtor strokovnega besedila. Deluje kot vodja Krajevne enote Rogaška Slatina pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Kako brati horoskop? Glede na rojstni datum najprej poiščemo ustrezno drevo v lunarnem ciklu. Nato poiščemo še drevo v sončnem ciklu, ki nas podrobneje določa.
V razporeditev dreves so vključene značilne drevesne vrste, naravno prilagojene našemu območju.
LUNARNI CIKEL
BREZA (24. 12.–20. 1.)
Preneseni pomen: pogum, novi začetki, inspiracija
Breza je drevesna vrsta, ki osvaja nov prostor. Njeno lahko seme veter raznaša na velike razdalje. Skromnost vrste glede na rastiščne danosti ji daje prednost pred drugimi. Prefinjeno oblikovane veje in listi omogočajo drhtenje že ob najmanjšem vetriču, hudi vetrovi pa drevesa ne zlomijo in ne izruvajo. Breza se zna zliti s pesmijo najhujših orkanov. Je prva drevesna vrsta, ki se spontano obnovi po naravnih pojavih, kot so potres, plaz ali izbruh vulkana.
Najpomembnejše lastnosti breze so: nenavadna, od daleč opazna lepota, prilagodljivost, skromnost, izjemna potreba po svetlobi in velika reproduktivna moč.
Ljudje, rojeni v obdobju breze, so neposredni, predani in osredotočeni. Motivirajo druge in so vedno na preži za nečim novim. Svetlobo iščejo v vsem, kar počnejo in kar jih obdaja. Sprejemajo samega sebe in so spravljeni s seboj. Niso pretirano ambiciozni, obožujejo življenje v naravi in miru.
JEREBIKA (21. 1.–17. 2.)
Preneseni pomen: zaščita, misel, izražanje
V ljudskem izročilu velja za drevo sreče, ki preganja slabe dogodke, zato je bila marsikje posajena ob hišah. Če je bilo tako posajeno drevo poškodovano, je to pomenilo bližnjo nesrečo. Koreninski pletež je globok in dobro usidran v tla. Odlično prenaša nizke temperature. Rada osvaja nove površine, pri tem pa potrebuje pomočnike – ptice. Odlično preprečuje snežne plazove. V okolju je prepoznana po rdečih plodovih. Drevo ne prenaša zasenčenja.
Značilnosti jerebike: drevesna vrsta osvaja prostor zaradi skromnih življenjskih zahtev, človeško oko jo opazi vsaj trikrat – ko cveti (bela socvetja z ostrim vonjem), ko ima plodove (rdeče jagode), in jeseni, ko se listi obarvajo rdeče. Za osvajanje prostora potrebuje pomoč ptic.
Ljudje, rojeni v času jerebike, so skrivnostna bitja, ki pomirjujoče vplivajo na bližnje. Radi nudijo pomoč. Imajo sposobnost pokazati ljudem lepoto sveta in življenja.
VELIKI JESEN (18. 2.–17. 3.)
Preneseni pomen: modrost, predaja, ambicioznost
Na Zemlji raste več kot 60 vrst jesenov, najmogočnejši med njimi je Veliki jesen. Drugi del njegovega latinskega imena Excelsior nakazuje, da je med jeseni pravi odličnjak. Druidi so z jesenovino zaklinjali visoke vode ali pa prosili za dež. Z olistanimi vejami so hranili drobnico, z listi in semenjem zdravili putiko, s skorjo celili rane, s sokom zdravili opekline in kačje pike, z lesom pa kurili ogenj. Povezovanje vrste z vodo ima velik smisel, saj v naravi obrašča bregove gorskih potokov, preprečuje odnašanje zemljine in zmanjšuje nevarnost poplav. Drevo je danes cenjeno zaradi trdnega, trajnega in lepega – svetlega lesa, namenjenega za izdelavo pohištva in parketa. Les prenese hude obremenitve.
Najpomembnejše lastnosti velikega jesena so: za rast potrebuje sveža globoka tla, drevesa dosegajo zgornje višine sestoja, listi hitro mineralizirajo in se spremenijo v rodovitno prst. Drevo simbolizira sožitje, romantiko in trdo materialno osnovo.
Rojeni v obdobju velikega jesena so očarljivi in ljubki. Radi sanjarijo, imajo bujno domišljijo, so intuitivni in nagnjeni k umetnosti. Njihov domišljijski svet je zanimiv in bogat, v njem nikoli ni dolgčas. Veselijo se življenja, so impulzivni in egoistični, radi izzivajo usodo in hodijo po robu. So odlični ljubimci.
ČRNA JELŠA (18. 3.–14. 4.)
Preneseni pomen: trajnost, vzdržljivost, moč, strast
Črna jelša ima velik areal, saj jo razen na skrajnem severu Skandinavije najdemo povsod v Evropi. Gospodarsko pomembna vrsta v Sloveniji je zlasti v Prekmurju, kjer tvori velike strnjene sestoje in lahko doseže tudi 30 m višine. V ledinskem imenu kraja Šmarje pri Jelšah prav to drevo simbolizira značilnosti krajine, vsaj nekoč.
Vrsta je izrazito svetloljubna, vendar razmeroma dobro raste tudi v senci. Precej večje so njene potrebe po vodi. Pri nas v Sloveniji je to vrsta, ki je najbolj prilagojena na mokra rastišča. Prav tako potrebuje veliko zračne vlage. To ji omogočajo poplavne ravnice z globokimi humoznimi ali peščenimi tlemi z visoko podtalnico. Na poplavnih tleh je črna jelša popolni gospodar, druge drevesne vrste pa nimajo ob njej nobene možnosti preživetja.
Je hitro rastoča vrsta. Na koreninah ima gomoljčke bakterij, ki vežejo dušik iz zraka in tako bogatijo tla. Posekan les hitro razpade, vendar je pravilno konzerviran zelo obstojen. Znameniti most Rialto v Benetkah stoji na jelševih deblih.
Najpomembnejše lastnosti črne jelše so: hitro rastoča drevesna vrsta, je zmagovalka na poplavnih zemljiščih, pravilno obdelan les je dolgoživ, vrsta bogati zemljo okrog sebe z dušikom, daje dom številnim živalskim vrstam, na poplavnih ravnicah pa ne pusti poleg sebe nobene druge drevesne vrste.
Rojeni v obdobju jelše so vedno zaposleni in samozavestni. Nove projekte prevzemajo z navdušenjem. Zaradi zaupanja vase imajo tudi zaupanje drugih. Ne tolerirajo zapravljanja časa, so energični in nepremišljeni. Niso razsipni.
Bela vrba (15. 4.–12. 5.)
Preneseni pomen: domišljija, intuicija, vizija.
Po keltski mitologiji naj bi svet nastal iz dveh jajc, skritih med vrbovimi vejami. Zato obdobje vrbe simbolizira nove nastanke in začetke, ki so močno povezani z vplivom lune. V kasnejših obdobjih so ji pripisovali različne lastnosti. Pri Kitajcih je veljala za simbol nesmrtnosti, Slovani so ji pripisovali zaščitno moč, kot simbol žalovanja pa se je v Evropi uveljavila v srednjem veku. Napačno prepričanje je zapeljalo celo velikega botanika Karla Linneja, da je vrbo žalujko, čistokrvno Kitajko, poimenoval po mestu Babylon.
Vrba žalujka je eno najbolj poznanih okrasnih dreves na svetu. Vendar pa vse vrbe s povešavimi vejami že dolgo imenujemo kar vrbe žalujke, čeprav to niso. Vrste vrb so številčne, med sabo se uspešno križajo, zato prepoznavanje ni enostavno. Bela vrba je mogočno drevo, ki zraste tudi do 30 m visoko in ima obseg debla do 4,5 m. Je hitrorastoča vrsta, ki najbolje uspeva na težkih in zamočvirjenih tleh. V svojem deblu, skorji in krošnji je pravi hotel za številne živalske vrste.
Značilnosti bele vrbe: je mogočno hitrorastoče drevo, ki nudi zavetje številnim živalskim vrstam.
Ljudje, rojeni v obdobju vrbe, so ustvarjalni, intuitivni z prefinjenimi občutki. Zavedajo se cikličnosti v spremembah, razvoju, dobrem in slabem. So neumorni zapleteni sanjači, ki so poželjivi, a zaradi ljubezni trpijo.
Navadni glog (13. 5.–9. 6.)
Preneseni pomen: zaščita, postavitev meje, dvoličnost.
Glog lahko doživi več sto let in se iz grma lahko razraste v drevo. V naravnem okolju so drevesa, ki rastejo tesno skupaj in dajejo vtis enega drevesa. Ni nasilen in tudi ne dopušča nasilnosti drugih. Vedno najde način, da živi življenje na svojem prostoru. Vsi glogi so posebej privlačni med cvetenjem, ko jim belo obarvano cvetje popolnoma obarva krošnjo. Največkrat ga najdemo v obliki grma. Rastno ni zahteven.
Značilnosti navadnega gloga: je zelo prilagodljiva vrsta, ki lahko uspeva tudi na skromnih tleh. Razen ob cvetenju je nevpadljiv, s svojimi sestavinami pa nudi številne zdravilne učinke.
Ljudje, rojeni v tem obdobju, so prisotni in osredotočeni. Znajo živeti v svojem telesu, v njem so doma, mu prisluhnejo in se od njega učijo. Odlično izražajo samega sebe. Ljudje iščejo njihovo družbo in bližino, ker so odlični poslušalci.
Hrast graden (10. 6.–7. 7.)
Preneseni pomen: moč, odločnost, hrabrost, dostojanstvo.
V slovenskih gozdovih je razširjenih šest različnih vrst hrastov: graden, dob, puhasti hrast, cer, črnika in oplutnik. Druidi so svoje ime povzeli po keltski besedi duir, ki pomeni hrast. V njihovem verovanju je bil hrast sveto drevo in je predstavljal modrost, preživetje, resnico, plodnost in mir. Ob hrastu so premagovali zdravstvene težave. Mogočna krošnja se dviguje v duhovne sfere, izjemna je prizemljenost s koreninskim sistemom v tla. Močna rodovitnost dreves s plodovi (želodi) in velika dolgoživost lesa so osnovne značilnosti vrste. Frekvenca posekanega lesa se prenaša naprej v energijo svobode.
Rojeni v hrastu so osebe umirjenega, odločnega in odgovornega značaja, ki ljubijo domačnost in se bojijo vseh sprememb. V partnerskih odnosih so zvesti.
Bodika (8. 7.–4. 8.)
Preneseni pomen: vladanje, sreča, uveljavljanje volje.
Bodika ali božje drevesce je manjše drevo, ki zraste do 5 m višine. Najpogosteje ga v gozdu najdemo v grmovni obliki. Ima zimzelene usnjate liste. Plodovi so živo rdeči in zelo strupeni. Drevo je bilo v keltski kulturi simbol sreče, veselja in upanja na vnovično vrnitev sonca.
Rojeni v bodiki so plemenitega duha, sijajnega uma in kraljevskega dostojanstva. Imajo sposobnost razumevanja zaprtosti srca, ga uspejo odpreti in prebujati ljubezen. S tem pomagajo osebam pri premagovanju jeze, nezaupanja, zamere, sovraštva in maščevalnosti. Izzive sprejemajo brez težav in jih taktično obvladajo.
Navadna leska (5. 8.–1. 9.)
Preneseni pomen: prijaznost, modrost, unikatnost.
Leska je listopaden grm s plitkim koreninskim sistemom. Raste na gozdnih robovih ali pa osvaja opuščena kmetijska zemljišča na dobrih tleh, bogatih z dušikom. Razveseljuje nas s plodovi – lešniki.
Ljudje v leski so modri, šarmantni in umetniško navdahnjeni, odkriti in zelo direktni v pogovoru. Le redkim dopustijo, da pokukajo v njihovo dušo. So dobro obveščeni, posledično so odlični svetovalci in predavatelji. Pozornost posvečajo podrobnostim. V ljubezni so skrbni, pogosto s pretiravanji dušijo partnerja.
VINSKA TRTA (2. 9.– 29. 9.)
Preneseni pomen: avtoriteta, dominantnost, tiranija
Vinska trta spada v družino vinikovk, ki obsega približno 600 vrst. Le približno 20 vrst se uporablja za pridelavo grozdja. Korenine trte segajo globoko in lahko razpočijo kamen ali steno. Po svojem značaju je vzpenjalka ob drevesu, pri čemer lahko tako močno obraste krošnjo, da drevo propade.
Rojeni v obdobju vinske trte so utelešenje avtoritete in neskončni vir energije. V sebi so pogosto neodločni, njihova narava pa je spremenljiva in nepredvidljiva. Hitro in z vnemo delajo dlje kot njihovi vrstniki. Odlikuje jih samozavest, močno verjamejo v uspeh, pogosto vsiljujejo svojo voljo, zavračajo mnenja drugih ter imajo prefinjen okus za luksuz.
NAVADNI BRŠLJAN (30. 9.–27. 10.)
Preneseni pomen: odločnost, dostojanstvo, eleganca
Navadni bršljan je zimzelena vzpenjalka z življenjsko dobo več sto let. Pogosto ga najdemo v naših gozdovih, saj je glede rastnih zahtev skromna vrsta. Odlično prenaša onesnažen zrak in oporo najde na deblih dreves ali skalah. S pomočjo oprijemalnih korenin dreves ne izčrpava, temveč se jih le oprijema. Njegove črne jagode so pomemben prehranski vir za številne živali, zlasti ptice. Rastlina pa je za človeka v celoti strupena. Ker bršljan spleza visoko, simbolizira odločnost, vztrajnost in moč.
Rojeni v obdobju bršljana se uspešno spopadajo z ovirami na življenjski poti. So bistre in izjemno vztrajne osebe, ki vedno iščejo svetlobo. Pogosto se prepuščajo mračnim občutkom, a tega navzven ne pokažejo. Odlikujeta jih odločnost in notranja moč.
TRSTJE (28. 10.–24. 11.)
Preneseni pomen: raziskovanje, harmonija, zdravje
Trstičevje je sestoj navadnega trsta, ki raste na bregovih potokov, mlak, rek in močvirij. Do 4 metre visoka rastlina lahko požene iz meter globoke vode. Zanjo je značilna sočasna prisotnost odmrlega in rastočega trsta. Kelti so v njem videli simbol učenja, znanja in modrosti.
Osebe, rojene v tem obdobju, se zlahka prebijejo do bistva in so varuhi skrivnosti. Resnica jim je najpomembnejša. So kreativne z besedami in se izražajo dosledno. Imajo močan značaj in so neustrašne, zato zlahka prevzamejo vodilno vlogo. Ena njihovih značajskih lastnosti je tudi ljubosumje.
ČRNI BEZEG (25. 11.–23. 12.)
Preneseni pomen: iskanje, prehod, evolucija
Bezeg je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki obsega do 30 različnih vrst. Črni bezeg je od 3 do 7 metrov visok grm ali majhno drevo. Običajno raste v svetlih gozdovih in živih mejah. Prepoznamo ga po rumeno-belih cvetovih, ki v premeru merijo komaj 7 mm. Ti so združeni v socvetja, plodovi pa so črne barve. Bezeg cveti maja in junija, njegovi plodovi pa dozorijo avgusta in septembra. Gre za izjemno zdravilno rastlino. V ljudskem zdravilstvu je najbolj cenjen pri zdravljenju vnetij in vročine, pospešuje potenje ter lajša dihalne težave.
Bezeg simbolizira dovršenost in izpolnitev. Kelti so ga obešali v konjušnice, da bi konje varoval pred zli duhovi. Obdobje bezga je čas zaključevanja in analize letnih dosežkov.
Osebe, rojene v tem obdobju, so modre in duhovno navdahnjene. Iščejo vznemirljivo in dinamično življenje. V okolju so zaradi ostrega jezika pogosto prepoznane kot drugačne, vendar so sočutne in vedno pripravljene pomagati drugim.
SONČEV CIKEL
Divja jablana-lesnika (23. 12. do 1. 1. in 25. 6. do 4. 7.)
Drevesne lastnosti: Je drevo bogate zgodovine; v 19. stoletju je bilo opisanih več kot 7000 kultivarjev, v zadnjih desetletjih pa se njihovo število naglo zmanjšuje – le nekaj deset jih je tržno zanimivih. Simbolizira povezanost med naravo in človekom. Zaradi nizke višine in potrebe po svetlobi ji pripada mesto na gozdnih robovih. Glede talnih razmer ni zahtevna vrsta, vendar potrebuje visoko talno in zračno vlago. Lega mora biti zaščitena pred pomladanskimi pozebami. V mladosti raste hitro, kasneje se rast upočasni. Zaradi številnih plodov je pomembna za prehrano v gozdni skupnosti.
Značajske lastnosti: So privlačni, spogledljivi, rojeni za ljubezen, radodarni. Živijo za ta trenutek, uživajo v dobri hrani in pijači, krasi jih velika priljubljenost.
Navadna jelka (2. 1. do 11. 1. in 5. 7. do 14. 7.)
Drevesne lastnosti: Je simbol slovenskih gozdov – ponosno, dostojanstveno in elegantno drevo, ki lahko zraste do 60 metrov visoko. Zanjo je značilno izjemno bogastvo narečnih izrazov. Najraje uspeva na svežih in bogatih tleh, težko pa prenaša poletno sušo in nizke temperature. Jelka lahko kot majhno drevesce v senci čaka na ugodne svetlobne razmere do 200 let, nato pa eksplodira z rastjo. Njen gospodarski pomen ni omejen le na les – je tudi najpomembnejša medonosna drevesna vrsta.
Značajske lastnosti: So skrivnostne osebe z veliko pretočnostjo energije, ki se izraža v njihovi živosti. Ljubijo lepoto in so poštene, a jih odlikuje tudi močan ego. Jelke so zaupanja vredne osebe.
Gorski brest (12. 1. do 24. 1. in 15. 7. do 25. 7.)
Drevesne lastnosti: Gorski brest je dolgoživo drevo, ki lahko živi več sto let. Zraste do 35 metrov visoko in ima deblo, ki doseže premer do 1,5 metra. Veje ob deblu rastejo nekoliko navzgor, kar drevo naredi podobno vodometu. Rad ima veliko vlage in z minerali bogata tla. Je sencozdržno drevo, ki ne prenaša nizkih temperatur. Divjad ga zelo rada objeda in lupi, zaradi česar je ena izmed najbolj ogroženih drevesnih vrst v Sloveniji, predvsem zaradi holandske brestove bolezni. Spada med hitrorastoče drevesne vrste, uporaba lesa pa je zelo velika. Bil je simbol vere in darovalec luči.
Značajske lastnosti: Plemenitost je glavno vodilo teh oseb. Tujih napak ne oproščajo, so vesele osebe, ki rade vodijo, vendar nerade komu pripadajo. Pri odločanju so počasne in preveč premišljene. So pravi in iskreni partnerji, plemeniti in radodarni, prav tako imajo dober smisel za humor.
Vednozelena cipresa (25. 1. do 3. 2. in 26. 7. do 4. 8.)
Drevesne lastnosti: Cipresa je vednozeleno drevo, ki je samoniklo v sredozemskem podnebju. Odrasla drevesa zrastejo do 35 metrov visoko in imajo deblo s premerom do 1 metra ter ozko krošnjo. Cipresa lahko doseže zelo visoko starost; najstarejša cipresa iz področja Irana naj bi bila stara okoli 4.000 let. Na Orientu so jo častili kot drevo življenja in nesmrtnosti duše. Les ciprese je izjemno trd.
Značajske lastnosti: Vodilne lastnosti cipres so zvestoba, duhovna neupogljivost in ponos. So vzdržljive tudi v skromnih razmerah. Zelo pomemben jim je stik z naravo. Trudijo se ohranjati svobodo in neodvisnost.
Črni topol (4. 2. do 8. 2. in 1. 5. do 14. 5. in 5. 8. do 13. 8.)
Drevesne lastnosti: Črni topol je drevo toplih rastišč. Ime je dobil po skorji, ki je v mladosti siva in gladka, v starosti pa črna in razpokana. Zraste lahko do 35 metrov v višino in do 3 metre v debelino. Je najhitreje rastoča avtohtona drevesna vrsta v Sloveniji. Cveti zgodaj spomladi, še preden se pojavijo listi. Snežno beli kosmi, ki obdajajo zrelo seme, omogočajo lebdenje in raznašanje semena na velike razdalje, kar marsikomu ni všeč. Ker je dvodomna rastlina, bi se temu pojavu lahko izognili ob sadnji moških dreves. V okolici Šmarja pri Jelšah je pogosto prisoten.
Značajske lastnosti: Topoli so tradicionalisti in konservativci, pogosto zadržani. Krasi jih negotovost in dvom. Pri delu so vztrajni, natančni, praktični in dobri organizatorji. Ne zaljubijo se hitro, zvezo dojemajo zelo resno. So umetniške duše.
Atlaška cedra (9. 2. do 18. 2. in 14. 8. do 23. 8.)
Drevesne lastnosti: Atlaška cedra je doma v Maroku in Alžiriji, v Evropi pa jo najdemo le kot okrasno vrsto. Les cedre ima oster vonj, ki odganja žuželke. Gre za izredno počasi rastoče zimzeleno drevo z ravno izraslimi vejami. Atlaška cedra je nezahtevno, trpežno, dolgoživeče in prilagodljivo drevo.
Značajske lastnosti: Cedre krasita ponos in samozavest. Njihova poglavitna lastnost je velika prilagodljivost. Zanimajo jih drugačnosti, so iskalke pustolovščin. Rade naredijo dober vtis in znajo sprejemati hitre odločitve.
Rdeči bor (19. 2. do 28. 2. in 24. 8. do 2. 9.)
Drevesne lastnosti: Rdeči bor je drevo svetlobe in sonca, ki nosi moške in ženske cvetove na istem drevesu, kar mu omogoča samooploditev. Ima izredno skromne rastiščne zahteve. Njegova globoka glavna korenina je močno usidrana, zato vetrovi bora ne morejo izruvati, lahko pa ga le zlomijo. Kljubuje suši, pripeki, vetru, dežju in snegu, uniči ga lahko le senca drugih dreves. Bori so podobni ekipam prve pomoči – ne rešujejo ljudi, temveč pokrajino, ki jo je prizadel človek.
Značajske lastnosti: Bori so izjemni, vendar le, če so lahko dominantni. Izražajo sebe in izkazujejo življenjske radosti, zato so izjemno prefinjene osebe, ki se zlivajo z naravnim okoljem. Razmišljajo razumno, so sebični in za svoje cilje se borijo pogumno in brezobzirno, pri tem se ne zmenijo za negativne vplive okolice. Navkljub razumnemu razmišljanju se v ljubezni vnamejo bliskovito in se lahko hitro ohladijo. Reševanja problemov se lotevajo analitično.
Vrba žalujka (1. 3. do 10. 3. in 3. 9. do 12. 9.)
Drevesne lastnosti: Vrba žalujka je drevo mokrih rastišč in za svojo rast potrebuje veliko vode. Drevo je čistokrvni Kitajec in eno najbolj prepoznavnih okrasnih dreves na svetu. Njene porezane veje se znova in znova obraščajo, zato so ljudje verjeli, da je drevo večni izvor življenja.
Značajske lastnosti: Vrbe žalujke so neumorni sanjači, poduhovljeni in privlačni. Nanjo se lahko vpliva, vendar je z njimi težko živeti. Imajo smisel za umetnost in so jasnovidni. V ljubezni so vihravi.
Velikolistna lipa (11. 3. do 21. 3. in 13. 9. do 22. 9.)
Drevesne lastnosti: Velikolistna lipa je že dolgo med najbolj čaščenimi domačimi drevesi. Latinsko jo je poimenoval idrijski zdravnik in botanik Scopoli. Ima mehak les, cvetove in liste, ki lajšajo človeku težave. Vonj in senca drevesa ter čebelja paša so lastnosti, zaradi katerih jo Slovenci štejejo za svoje drevo. Med vsemi drevesi je najpogosteje sajena kot vaško drevo, saj je simbol prijateljstva. Pri mnogih ljudstvih v Evropi lipa simbolizira žensko milino.
Značajske lastnosti: Lipe so očarljive in prilagodljive, svoje čare izvrstno izrabljajo, a so lahko tudi odlične lažnivke. Nagnjene so k lenobi in sanjarjenju, kar pomeni, da realizirajo mnogo manj, kot so si zamislile. Jadikujejo nad svojo usodo. V ljubezni so zveste, a tudi posesivne.
Navadna leska (22. 3. do 31. 3. in 23. 9. do 3. 10.)
Drevesne lastnosti: Navadna leska je listopadni grm z užitnimi plodovi, ki je pogost v slovenskih gozdovih. Uspeva na sveži, globoki in bogati podlagi, do 1000 metrov nadmorske višine. Je pionirska vrsta, ki hitro preraste izpraznjeni kmetijski prostor v krajini. Pomembno vlogo ima na gozdnem robu, kjer varuje gozd pred vetrolomi, v gozdu pa preprečuje erozijo in izsuševanje tal.
Značajske lastnosti: Leske so najbolj nenavadne osebe – na zunaj neopazne, a z izjemnim vplivom na okolico. V njih je nekaj magičnega, so bistrovidni, berejo misli drugih ljudi in se učijo z lahkoto. So čarovniki v službi dobrega. Svoje duše ne odpirajo drugim, a radi pomagajo ljudem v stiski. Pri njih se lahko ljubezen, sicer redko, spremeni v sovraštvo in maščevalnost.
Jerebika (1. 4. do 10. 4. in 4. 10. do 13. 10.)
Drevesne lastnosti: Les jerebike je lepe rdečkaste barve in je izjemno priljubljen za izdelavo struženih predmetov ter pohodnih palic. Razmnožuje se s semeni, ki jih pomagajo širiti ptice. Semena lahko vzkalijo tudi nekaj let po tem, ko so bila odvržena. Zaradi privlačnega izgleda ob cvetenju in zorenju jo pogosto posadijo kot okrasno drevo. Plodovi so užitni tudi za ljudi, zato iz njih ponekod kuhajo marmelado.
Značajske lastnosti: Jerebike dobro prenašajo najhujše udarce usode. So egocentrične, skoraj zaljubljene vase. Skupaj s tem se skrbno in elegantno oblačijo ter radi so opaženi. Živijo izključno po svojem receptu in v ljubezni veliko zahtevajo ter veliko dajejo.
Gorski javor (11. 4. do 20. 4. in 14. 10. do 23. 10.)
Drevesne lastnosti: Gorski javor je pogosto drevo v mešanih gozdovih. Dobro uspeva na rahlih, svežih, globokih, dobro odcednih in s humusom bogatih tleh. Ustreza mu apnenčasta podlaga. Suše in vročine ne prenaša dobro. V posameznih oblikah tvori izjemen les, ki pri prodaji dosega zelo visoke cene: javor ikraš, javor ptičar in javor rebraš. Vse tri oblike so zelo redke, najpogosteje pa se pojavi rebraš, ki je posledica kratko valovite rasti. Javor rebraš se uporablja v pohištveni industriji kot furnir in za izdelavo violin.
Značajske lastnosti: Javorji so zelo neodvisne in samovoljne osebe z veliko mero originalnosti, inteligence in smisla za fantazijo. Zanje je značilen pogum, molčečnost, nezaupljivost in zapletenost v ljubezni.
Navadni oreh (21. 4. do 30. 4. in 24. 10. do 11. 11.)
Drevesne lastnosti: Oreh je vetrocvetka in svetloljubna vrsta, ki dobro uspeva na osončenih legah. Ne ustrezajo mu pomladanske zmrzali, hladne in vetrovne lege. To je občutljivo drevo, ki potrebuje veliko pozornosti. Lepo uspeva na strmih in skalnatih rastiščih. Za rast ga ne moti trava in zelišča, saj črpa vodo in minerale s pomočjo dolgih in globoko usidranih korenin. Pod tem drevesom uspeva malo rastlin zaradi izločka »juglon«, ki se izpira v tla. Les je kvaliteten in iskan na trgu.
Značajske lastnosti: Orehi so strastni, ambiciozni in taktični. Polni so nasprotij in nihanji med ljubeznijo in sovraštvom, poštenjem in nepoštenjem, zvestobo in izdajo. Okolico vedno presenetijo s svojimi odločitvami in dejanji, pogosto zaviti v molk. Življenje z orehi ni dolgočasno, vendar je lahko naporno.
Pravi kostanj (15. 5. do 24. 5. in 12. 11. do 21. 11.)
Drevesne lastnosti: V polpretekli zgodovini je obrod kostanjev v gozdu odločal, ali bodo družine pozimi stradale. Odraslo drevo obrodi med 100 in 200 kg plodov in je tudi pomemben vir prehrane za gozdne živali. Raste na toplih legah in na tleh, bogatih s kalijem. Njegova značilnost je, da odganja iz panja. Izvira iz Male Azije, severne Afrike in Sredozemlja. V naše kraje so ga skupaj z vinsko trto zanesli Rimljani, saj so potrebovali kostanjevo kolje za gojenje vinske trte.
Značajske lastnosti: Kostanje krasi iskrenost. Ljubijo pravičnost in svobodo. So brez smisla za diplomacijo, zato se pogosto prepirajo in kljubujejo. V ljubezni so moralisti, v sebi pa skrivajo potlačene želje. Pod grobo skorjo so zelo občutljivi.
Veliki jesen (25. 5. do 3. 6. in 22. 11. do 1. 12.)
Drevesne lastnosti: Drevo ima simetrično, široko in zračno krošnjo, ki zraste do 40 metrov visoko. Koreninski sistem je dobro razvit in močan. Je hitrorastoče drevo z žilavim lesom, ki se dobro krivi, zato je zelo cenjeno v pohištveni industriji. V preteklosti se je uporabljalo za izdelavo smuči, ogrodij prvih letal in avtomobilov ter okvirjev teniških loparjev.
Značajske lastnosti: Jeseni so maksimalno ambiciozni. Strmijo k udobju, imajo trdno voljo, domišljijo in vizijo. Vodi jih intelekt, ljubezenske zveze jemljejo zelo resno.
Navadni gaber (4. 6. do 13. 6. in 2. 12. do 11. 12.)
Drevesne lastnosti: Gaber je prepoznaven po svojem vzdolžno žlebastem in kitastem deblu. Ima tanko, gladko in sivo skorjo ter srčast, dobro razvit koreninski sistem. Je sencozdržna vrsta. Les je izjemno trden in zelo cenjen, predvsem za kurjavo, zato ga Angleži imenujejo “iron wood” (železni les).
Značajske lastnosti: Gabri so odeti v hladno lepoto. Imajo smisel za umetnost in se radi vključujejo v združenja, kjer lahko pripadajo. Lepa zunanjost jih močno privlači, vsakdanja povprečnost pa jih hitro dolgočasi. Imajo velik čut za odgovornost, so inteligentni, a pogosto težko izražajo čustva.
Figa (14. 6. do 24. 6. in 12. 12. do 22. 12.)
Drevesne lastnosti: Figa je srednje velik grm ali nizko drevo, ki divje raste od Sredozemlja do Indije, pri nas pa se pojavlja kot okrasna rastlina. Plodovi žlahtnih fig se razvijejo brez oploditve. Divje fige potrebujejo za oploditev ose ježarice, medtem ko večina gojenih sort tega ne potrebuje. Najbolje uspeva na toplih, sončnih legah in odcednih humusnih tleh ter je cenjena predvsem zaradi okusnih plodov.
Značajske lastnosti: Fige so občutljive in potrebujejo veliko topline in svobode. Težko prenašajo poraze, so pretirano samokritične in pogosto lenobne. So obzirne do drugih, neprestano nekaj delajo, vendar pogosto brez pravega žara. Ženske, rojene v tem znamenju, so idealne soproge in ljubeče matere.
